Kepa snega ali plaz: katera metoda odplačevanja dolga deluje
Kreditna kartica, potrošniški kredit in obroki za pralni stroj – vsak s svojo obrestno mero, svojim zneskom in svojim rokom. Ko imaš več kot en dolg hkrati, se prej ali slej vprašaš, kam usmeriti prvi presežek denarja. Za to vprašanje obstajata dva uveljavljena odgovora, ki ju finančni svetovalci že desetletja postavljajo drug proti drugemu: metoda snežne kepe in metoda plazu.
Metoda snežne kepe: najmanjši dolg prvi
Pri metodi snežne kepe (snowball) najprej odplačuješ minimalne zneske na vseh dolgovih, ves presežek denarja pa usmeriš v tisti dolg, ki je po skupnem znesku najmanjši – ne glede na obrestno mero. Ko je ta dolg poplačan, njegov celotni prejšnji obrok „prevzame“ naslednji najmanjši dolg, ki zato izginja hitreje, ta pa naslednji – od tod tudi ime, saj se kepa z vsakim poplačanim dolgom povečuje. Prednost metode je psihološka: prvi dolg pogosto izgine v nekaj mesecih, kar ustvari občutek napredka, ki ga proces do konca potrebuje.
Metoda plazu: najdražji dolg prvi
Pri metodi plazu (avalanche) je logika obratna – ves presežek denarja gre v dolg z najvišjo obrestno mero, ne glede na to, kako velik je preostali znesek. Matematično je to vedno enako ali cenejše od metode snežne kepe, ker najhitreje ustavi rast najdražjega dolga. Slabost je psihološka: če je najdražji dolg tudi največji, lahko traja precej dlje, preden vidiš prvi konkreten rezultat – kar je za nekatere ljudi razlog, da načrt opustijo, še preden pride do prve zmage.
Primer (za ponazoritev, trije dolgovi):
Kreditna kartica: 800 € pri 18 % letno. Potrošniški kredit: 3.500 € pri 9 % letno. Obroki za napravo: 1.200 € pri 4 % letno. Pri metodi snežne kepe najprej izgine kreditna kartica (najmanjši znesek), a ker ima najvišjo obrestno mero, to hkrati precej pripomore tudi k prihranku na obrestih. Pri metodi plazu bi bil vrstni red enak v tem konkretnem primeru, ker je dolg z najvišjo obrestno mero (kreditna kartica) hkrati tudi najmanjši – v praksi se metodi razideta šele takrat, ko je najdražji dolg tudi največji po znesku, kar se pogosto zgodi ravno pri potrošniških kreditih z visoko obrestno mero in dolgo dobo odplačevanja.
Katera metoda dejansko pripelje do konca
Raziskave vedenjske ekonomije (med drugim analiza podatkov o dejanskem odplačevanju dolgov, ne le teoretičnih simulacij) kažejo, da ljudje, ki začnejo z metodo snežne kepe, v povprečju pogosteje pripeljejo celoten načrt do konca kot tisti, ki začnejo s plazom – prav zaradi zgodnjih, vidnih zmag, ki vzdržujejo motivacijo. Metoda plazu matematično prihrani več na obrestih, a le, če jo dejansko izvedeš do konca. Denar, prihranjen na obrestih z metodo, ki je opuščena na polovici poti, je manjši od denarja, prihranjenega z metodo, ki jo dokončaš – zato je „najboljša“ metoda pogosto tista, pri kateri je največ možnosti, da jo boš dejansko izpeljal do zadnjega evra.
Kaj je pomembnejše od izbire metode
Ne glede na to, katero metodo izbereš, obe podre isto – novi dolg, ustvarjen med odplačevanjem starega. Če med odplačevanjem kreditne kartice na njej še naprej nastajajo nove obremenitve, se kepa oziroma plaz nikoli ne premakneta naprej, ker vsak mesec dodajaš novo maso na vrh. Pogost vir tega je impulzivno nakupovanje, ki se še lažje zgodi, ko imaš odprto kartico „za vsak primer“. Praktičen korak, ki pogosto naredi večjo razliko kot izbira metode same, je, da med aktivnim odplačevanjem kartico fizično ali digitalno „zamrzneš“ za nove nakupe, dokler dolg na njej ni v celoti poplačan.
Pogosta vprašanja
Ali lahko metodi kombiniram?
Da – nekateri najprej odplačajo en res majhen dolg po metodi snežne kepe za hitro zmago, nato preklopijo na plaz za preostale, večje dolgove. Kombinacija ni napačna, če te pripelje do konca, ne pa do tega, da obtičiš na pol poti.
Kaj, če imam samo en dolg?
Potem izbira metode ni pomembna – vso pozornost in vsak presežek denarja usmeri v ta edini dolg, dokler ni odplačan v celoti.
Ali naj najprej odplačam dolg ali začnem varčevati?
Splošno pravilo je: majhen blažilni sklad (nekaj sto evrov) najprej, da te naslednji nepričakovan strošek ne prisili v nov dolg, nato ves presežek v odplačevanje, dokler dolg ni poplačan, šele nato polna varnostna rezerva in vlaganje.
To besedilo je informativne narave in ne predstavlja osebnega finančnega nasveta. Navedeni zneski in obrestne mere so ilustrativni primeri, ne konkretna priporočila za tvojo situacijo.