Koliko prihrankov bi moral imeti glede na starost
»Koliko bi moral imeti prihranjenega pri svoji starosti?« je vprašanje, ki si ga marsikdo postavi šele, ko po naključju izve, koliko ima prihranjeno vrstnik, prijatelj ali sodelavec – in se ustraši, da je sam precej zadaj. Splošne smernice obstajajo, a jih je treba brati previdno, ker jih povprečja pogosto popačijo.
Od kod pridejo te smernice
Ena od najpogosteje uporabljenih smernic (prilagojena iz tuje finančne literature) pravi, da bi do 30. leta smiselno imel prihranjeno približno toliko, kot znaša tvoj letni neto dohodek, do 40. leta približno trikratnik, do 50. leta približno šestkratnik in do 60. leta približno osemkratnik letnega neto dohodka. To niso uradna pravila, ampak okvirne smernice, zgrajene na predpostavki rednega varčevanja skozi celotno delovno dobo in dolgoročnega vlaganja, ne le hranjenja na transakcijskem računu.
Zakaj so povprečja zavajajoča
Če pogledaš uradna povprečja premoženja gospodinjstev, so te številke pogosto precej višje od tega, kar ima »tipičen« človek – ker peščica zelo premožnih gospodinjstev dvigne povprečje navzgor. Bolj realno sliko da mediana (vrednost, pri kateri je polovica ljudi nad in polovica pod njo), ki je v večini razvitih držav, tudi v Sloveniji, precej nižja od povprečja. Kadar primerjaš svoje prihranke z nekim javno objavljenim povprečjem, vedno preveri, ali gre za povprečje ali mediano – razlika je lahko tudi dvo- ali trikratna.
Smernice po starosti – okvirni primer
Primer (za ponazoritev, ob neto letnem dohodku 18.000 €):
| Starost | Priporočeni prihranki |
|---|---|
| 30 let | ~18.000 € |
| 40 let | ~54.000 € |
| 50 let | ~108.000 € |
| 60 let | ~144.000 € |
Gre za prihranke in naložbe skupaj (varčevalni računi, vzajemni skladi, ETF-ji, dodatno pokojninsko), ne le za denar na transakcijskem računu. Pri nižjih ali višjih dohodkih se zneski preprosto sorazmerno premaknejo.
Kaj šteje kot »prihranek« v tem izračunu
- Likvidna varnostna rezerva – denar na varčevalnem računu za nujne primere.
- Dolgoročne naložbe – ETF-ji, vzajemni skladi, delnice, dodatno pokojninsko zavarovanje.
- Ne šteje – vrednost stanovanja, v katerem živiš (ker ga ne moreš sproti porabiti brez prodaje ali najema), in dolg, ki ga še odplačuješ.
V TvojPlus lahko svoje čisto premoženje (net worth) spremljaš na enem mestu, ločeno od vsakodnevnega proračuna – tako natančno veš, kje si glede na svojo lastno preteklo stanje, ne le glede na tuje povprečje.
Kaj narediti, če zamujaš
Če ugotoviš, da si precej pod smernico za svojo starost, panika ni produktivna reakcija – večje in hitrejše izboljšanje praviloma ne prinese ena sama tvegana odločitev, ampak dvig stopnje varčevanja za nekaj odstotnih točk, ki ga dosledno vzdržuješ skozi čas. Pomembnejše od točne primerjave s tujo številko je, ali se tvoj lastni trend iz leta v leto premika v pravo smer.
Pogosta vprašanja
Kaj če sem že precej za temi smernicami?
Smernice so okvirne, ne predpis. Bolj kot absolutna primerjava s tujo številko je pomembna smer – ali tvoji prihranki iz leta v leto rastejo glede na tvoj dohodek, ne glede na to, s katere točke začneš.
Ali se te smernice nanašajo na bruto ali neto plačo?
Običajno v letnem neto dohodku, ker je to številka, ki jo lahko dejansko prihranjaš in porabljaš, ne teoretičen bruto znesek.
Ali se v te prihranke šteje tudi vrednost stanovanja?
Pri teh smernicah navadno ne – gre za likvidna sredstva, ne za nepremičnino, v kateri živiš.
To besedilo je informativne narave in ne predstavlja osebnega finančnega nasveta. Navedene smernice in zneski so ilustrativni primer, ne univerzalno pravilo za vsako življenjsko situacijo.