Proračun pri nihajočem dohodku: ko vsak mesec zaslužiš drugače
Pravilo 50/30/20 je odličen okvir, dokler veš, koliko boš zaslužil ta mesec. Za s.p.-je, honorarne sodelavce in sezonske delavce pa to ni samoumevno – en mesec prinese 2.500 €, naslednji 900 €, tretji spet 1.800 €. Odstotek od „dohodka“ je vsak mesec drugačna številka, kar pomeni, da vsak proračun, zgrajen na odstotkih, vsak mesec razpade in ga je treba znova sestaviti od začetka.
Zakaj pravilo 50/30/20 tu odpove
Pravilo 50/30/20 v osnovi predpostavlja eno stalno številko, od katere računaš odstotke za potrebe, želje in prihranke. Pri nihajočem dohodku ta osnova ne obstaja – 20 % od 2.500 € je 500 €, 20 % od 900 € pa je 180 €, kar pomeni, da si v slabem mesecu prisiljen bodisi znižati vse tri kategorije sorazmerno (kar je v praksi težko izvedljivo, ker fiksni stroški, kot je najemnina, ne padejo z dohodkom), bodisi proračun v slabih mesecih preprosto opustiti. Težava ni v samem pravilu, ampak v predpostavki stalne osnove, na kateri stoji.
Metoda „plača sebi osnovno plačo“
Rešitev, ki jo uporablja večina izkušenih samostojnih podjetnikov in freelancerjev, je preprosta: iz poslovnega dohodka si vsak mesec izplačaš fiksen, vnaprej določen znesek – svojo lastno „plačo“ – ne glede na to, koliko je prišlo ta konkretni mesec. Ta fiksni znesek je nato osnova, na kateri lahko dejansko uporabiš pravilo 50/30/20 ali kateri koli drug proračunski model, ker je končno stalen. Presežek, ki ostane v dobrih mesecih nad to osnovno plačo, ne gre v takojšnjo porabo, ampak v ločen blažilni sklad, iz katerega v slabših mesecih dopolniš razliko do osnovne plače.
Zgradi blažilni sklad, preden se lotiš česa drugega
Preden si sploh postaviš osnovno plačo, potrebuješ blažilni sklad, ki jo lahko podpira – v nasprotnem primeru je „stalna plača“ le lepa ideja na papirju, ki v prvem slabem mesecu razpade. Za nihajoč dohodek je smiselna velikost tega sklada večja kot pri standardni varnostni rezervi za zaposlene – okvirno 2–3 mesece tvojega najnižjega pričakovanega dohodka, ne povprečnega, ker je prav najslabši scenarij tisti, ki ga mora ta sklad prenesti.
Primer (za ponazoritev):
Freelancer ima v enem letu mesečne prihodke med 900 € in 2.800 €, s povprečjem okoli 1.750 €. Svojo osnovno plačo postavi na 1.400 € – dovolj nizko, da jo lahko izplača tudi v najslabšem pričakovanem mesecu, dovolj visoko, da mu dobri meseci puščajo realen presežek. V mesecih, ko zasluži 2.200 € ali več, gre razlika nad 1.400 € v blažilni sklad; v mesecu, ko zasluži le 900 €, iz tega sklada vzame manjkajočih 500 €, da osnovna plača ostane nespremenjena.
Kaj s davki in prispevki
Za s.p. je dodaten zaplet v tem, da mesečni prispevki zapadejo ne glede na to, kolikšen je bil prihodek ta mesec – v nasprotju z zaposlitvijo, kjer se akontacija samodejno obračuna od plače. Najbolj zanesljiv pristop je, da ob vsakem prejetem računu takoj odložiš vnaprej določen odstotek za prispevke in davek na ločen račun, namesto da ta znesek pustiš v tekočem stanju in računaš, da bo „še ostal“ do konca leta. Denar, ki ga fizično ne vidiš na razpoložljivem računu, se bistveno redkeje nehote porabi.
Pogosta vprašanja
Kako visoko naj postavim svojo osnovno plačo?
Nekje med svojim najslabšim in povprečnim mesecem v zadnjem letu – dovolj nizko, da jo v slabem mesecu zares lahko izplačaš, dovolj visoko, da ti dobri meseci pustijo realen presežek za blažilni sklad.
Kaj, če sem šele začel in nimam zgodovine dohodka?
Postavi osnovno plačo konzervativno, blizu svojega minimalnega pričakovanega prihodka, in jo po treh do šestih mesecih dejanskih podatkov ponovno preveri ter po potrebi popravi.
Ali naj odstotek za prispevke odlagam na ločen račun?
Da – ločen račun, ki ga psihološko ne dojemaš kot „svoj denar“, bistveno zmanjša tveganje, da bi ta znesek nehote porabil še pred zapadlostjo prispevkov ali davka.
To besedilo je informativne narave in ne predstavlja osebnega finančnega, davčnega ali računovodskega nasveta. Navedeni zneski so ilustrativni primeri, ne priporočilo za tvojo konkretno situacijo.