Dodatno pokojninsko zavarovanje: kaj je 3. steber in se splača?
Vsak mesec ti iz plače odtegnejo prispevke za pokojnino, pa vendar skoraj nihče ne ve, koliko pokojnine bo dejansko imel. Odgovor je navadno neprijeten: manj, kot pričakuješ. Zato se vedno več ljudi sprašuje o "dodatnem pokojninskem zavarovanju" – a preden karkoli podpišeš, velja razumeti, kaj dejansko kupuješ in kaj ne.
Kaj je dodatno pokojninsko zavarovanje
Slovenski pokojninski sistem ima tri "stebre". Prvi je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje – tisto, kar ti avtomatsko odtegnejo od plače in gre v državno blagajno (ZPIZ). Drugi steber je dodatno pokojninsko zavarovanje, prostovoljno ali kolektivno (prek delodajalca), kjer denar gre na tvoj osebni račun pri pokojninski družbi ali zavarovalnici – ne v skupno državno blagajno, ampak v tvoj lasten, ločen sklad. Tretji steber je karkoli drugega, kar počneš sam zase (varčevanje, vlaganje), brez posebnega davčnega okvira.
Dodatno pokojninsko zavarovanje torej ni dodaten davek ali prispevek, ampak osebno varčevanje z davčno spodbudo – država te nagradi z nižjo dohodnino, če denar vežeš za starost.
Zakaj prvi steber verjetno ne bo dovolj
Po zadnjih podatkih je bila povprečna starostna pokojnina v Sloveniji okoli 900–1.000 € bruto, kar je bilo lani približno 64 % povprečne plače. Minimalna pokojnina je od začetka 2026 365,70 €, zajamčena pokojnina pa 785 € za tiste z dovolj delovne dobe, a nizkimi vplačili skozi kariero.
Drugače povedano: če danes zaslužiš povprečno plačo, lahko pričakuješ pokojnino, ki je za dobro tretjino nižja od tvojega sedanjega dohodka – in to je povprečje, ne najslabši scenarij. Razmerje med pokojnino in plačo (nadomestitvena stopnja) se z leti postopoma znižuje, kar pomeni, da bo ta vrzel za mlajše generacije verjetno še večja, ne manjša.
To ni razlog za paniko, je pa razlog, da vrzel med plačo in pokojnino rešiš sam, namesto da jo odkriješ šele na dan upokojitve.
Davčna olajšava – koliko dejansko prihraniš
Tukaj je dodatno pokojninsko zavarovanje dejansko zanimivo: vplačila so oproščena dohodnine in prispevkov do zakonsko določenega praga. Za leto 2026 je ta prag 3.224,18 € letno oziroma 268,68 € mesečno (največ 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko zavarovanje ali 5,844 % bruto plače, karkoli je nižje).
Primer (zaokroženo, za ponazoritev):
Če si v drugem dohodninskem razredu in mesečno vplačaš 100 € v dodatno pokojninsko zavarovanje, ta znesek ne šteje v tvojo davčno osnovo. Pri mejni stopnji dohodnine 26 % to pomeni približno 26 € nižjo dohodnino na mesečni ravni – državna "doplača" je torej neposredna, ne teoretična.
Pomembno: olajšava velja samo do zgornjega praga. Vplačilo nad 268,68 € mesečno gre sicer lahko še vedno v isti sklad, a presežek nima več davčne ugodnosti.
Dodatno pokojninsko vs. samostojno vlaganje v ETF
To je vprašanje, ki ga večina ponudb spretno preskoči, ker ga noben prodajalec dodatnega pokojninskega zavarovanja ne postavi nevtralno:
- Dodatno pokojninsko zavarovanje: takojšnja davčna olajšava, a denar je vezan do upokojitve (predčasen dvig je mogoč, a izgubiš davčno ugodnost in plačaš kazen), donosnost garantiranih skladov pa je v zadnjih letih pogosto nizka – primerljiva z varčevalnim računom, ne z delniškim trgom.
- Samostojno vlaganje (npr. v investicijski kalkulator prikazan scenarij z ETF skladi): brez davčne olajšave ob vplačilu, a popoln dostop do denarja kadarkoli, in – pri delniških ETF skladih – zgodovinsko višja pričakovana donosnost na dolgi rok, čeprav z nihanjem vrednosti.
Realna odločitev zato ni "ali-ali", ampak "koliko komu": dodatno pokojninsko zavarovanje ima smisel do višine davčne olajšave (268,68 €/mesec), ker je ta del dobesedno subvencioniran – nad tem zneskom pa marsikdo dobi več s samostojnim, bolj likvidnim vlaganjem.
Na kaj paziti preden podpišeš
Preden se odločiš za konkretnega ponudnika, preveri vsaj tri stvari:
- Vstopni in upravljavski stroški – nekateri skladi zaračunajo vstopno provizijo pri vsakem vplačilu, drugi le letno upravljavsko provizijo. Razlika v nekaj odstotnih točkah se na 20-30 let nabere v tisoče evrov.
- Garantirana donosnost – zakonsko zajamčen minimum je nizek (blizu 0 %), zato "garancija" ne pomeni visokega donosa, pomeni le, da glavnica nominalno ne pade.
- Izstopni pogoji – kaj se zgodi, če prenehaš vplačevati ali želiš zamenjati ponudnika (prenos med skladi je običajno mogoč, a ne vedno brezplačen).
Praktičen korak
Če tega še nimaš, je smiseln prvi korak preprost izračun: koliko znaša 24 % tvojih obveznih prispevkov oziroma 5,844 % tvoje bruto plače (karkoli je nižje) – to je tvoj osebni prag za polno davčno olajšavo. Nato primerjaj vsaj dve do tri ponudbe (banke in zavarovalnice redno objavljajo primerjalne preglednice stroškov) in šele nato podpiši.
TvojPlus ne prodaja dodatnega pokojninskega zavarovanja in nima interesa, da ti svetuje v eno ali drugo smer – pomaga ti pa slediti, koliko dejansko vplačuješ vanj poleg rednega varčevanja in vlaganja, da imaš celotno sliko na enem mestu, ne v treh različnih aplikacijah.
Pogosta vprašanja
Ali lahko denar iz dodatnega pokojninskega zavarovanja dvignem pred upokojitvijo?
Da, a praviloma izgubiš davčno ugodnost za nazaj in plačaš izstopno provizijo – zato je denar smiselno vanj vplačevati le, če ga resnično ne potrebuješ prej.
Je dodatno pokojninsko zavarovanje obvezno?
Ne za posameznika – individualno je vedno prostovoljno. Nekateri delodajalci imajo kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje za vse zaposlene, kar je ločen dogovor.
Kaj če vplačam več kot 268,68 € mesečno?
Lahko, a presežek nad tem zneskom ne šteje več za davčno olajšavo – za ta del denarja je pogosto bolj smiselno razmisliti o samostojnem vlaganju, ki ostane likvidno.
To besedilo je informativne narave in ne predstavlja finančnega, davčnega ali zavarovalniškega nasveta. Navedeni zneski (davčna olajšava, povprečna pokojnina) temeljijo na podatkih za leto 2026 in se lahko spremenijo – za svojo konkretno odločitev preveri trenutno veljavne zneske in se po potrebi posvetuj s svetovalcem.